Za večino področij našega življenja, je plastika dobrodošla pridobitev, žal pa njena preprostost in praktičnost ne odtehtata negativnih dejstev. Plastika v kombinaciji z živili ni najbolj posrečena, saj kemikalije iz plastike prehajajo v živila, kar posledično predstavlja nevarnost za naše zdravje.
..Ko smo se vrnili iz dopusta, je bilo potrebno založiti družinski hladilnik in omare, zato sem se »žrtvoval« in organiziral ekspedicijo v bližnji supermarket. Glede na to, da se mi ni nikamor mudilo, sem nekaj več časa namenil prebiranju deklaracije naključnih živil, kjer se mi je oko ustavilo na oznakah za sestavo embalaž. Nekaj posameznih sem ogorčen celo slikal, da sem nato doma lahko podrobno na spletu preveril za kaj gre, ugotovitev pa je razlog za moj današnji blog. Dejstvo je, da nas večina, kljub zmotnemu prepričanju še vedno ne ve, kaj vse vnesemo v svoja telesa, ne le s hrano, temveč tudi z umetnim materialom v kateri je le ta shranjena.
Torej, tovrstnim nevarnostim se lahko izogneš le, če veš, kako s plastiko pravilno ravnati. Preveri, kaj vse bi moral vedeti o tej umetni masi, in poskrbi za svoje zdravje.
Številni so prepričani, da so ljudje nekoč živeli bolje brez vseh dobrobiti moderne tehnologije, ki nam jih je prinesla moderna doba. A ne glede na nostalgijo, s katero se oziramo v preteklost, težko negiramo dejstvo, da je bilo še do nedavnega življenje veliko bolj zdravo. Zrak še ni bil nasičen s strupi, zemlja ni bila tako onesnažena, hrano smo proizvajali bolj humano in okoli nas je bilo manj umetnih materialov.
Pojav plastike je močno spremenil življenje v prejšnjem stoletju, danes pa je ta material že tako vseprisoten, da se mu le težko izognemo. In čeprav nam je v določenih pogledih olajšala življenje, so nam vse bolj znane tudi njene pomanjkljivosti, ki negativno vplivajo na naše zdravje in zdravje našega planeta.
Plastika in toplota ne gresta skupaj
Plastika kljub svojim izjemnim sposobnostim in praktičnosti vsebuje številne škodljive kemikalije (bisfenol A in ftalate, številne aditive in spojine), ki rušijo hormonsko ravnotežje pri ljudeh in živalih. Ti kemijski dodatki, niso neločljivo vezani na kemijsko strukturo plastike, zato se sčasoma od nje rade izločijo v okolje. Te snovi se torej izločajo iz embalaže in prehajajo v hrano in pijačo, v kateri so shranjene. Ta proces se še pospeši, če plastično embalažo pustimo na soncu ali pa jo segrevamo v mikrovalovni pečici, vse skupaj pa je še za stopnjo slabše, če so plastične posodice opraskane ali poškodovane, kar se med njihovo uporabo rado in pogosto zgodi.
Zdrava hrana v slabi embalaži
Številne raziskave so potrdile, da kemikalije iz plastike ne prehajajo zgolj v hrano, ampak da snovi iz hrane prehajajo tudi v plastiko, na kar vplivajo različne kemijske reakcije, med katerimi bi bile lahko nekatere tudi škodljive za ljudi. Tako se ustvari začaran krog, zaradi česar prihaja do spremenjenega okusa in vonja in same kakovosti hrane.
Ena najbolj škodljivih vrst spojin iz plastike so ftalati, ki prehajajo v hrano že med proizvodnjo, v kateri delavci prehrambene industrije v plastičnih rokavicah pakirajo hrano v različne vrste plastičnih folij, pa tudi celofanov.
V tej fazi sigurno že stojiš pred svojo shrambo ali hladilnikom in preverjaš v čemu je shranjena tvoja zaloga živil.. Pravilno.
V želji, da bi obranili svoje zdravje, nas veliko posega po tako rekoč »zdravi hrani«, le redki pa se zavedamo, da je pomembna tudi embalaža v kateri je shranjena, saj je od nje odvisno naše hormonsko ravnovesje, ki hitro podleže okoljskim dejavnikom.
Če na primer pogosto uživaš vodo iz ene in iste plastenke ali pa hrano zavijaš v mehko folijo, celofan in vrečke (v katere so običajno zaviti mesni izdelki in siri), tvegaš, da se bo v tvojem organizmu povečala ali zmanjšala količina nekaterih hormonov, ali v najslabšem scenariju popoln kolaps procesa tvorbe estrogena in ščitničnih hormonov.
Plastenk, ki so namenjene zgolj enkratni uporabi, ni pametno uporabljati večkrat. Torej si izogni ponovnemu polnjenju plastenke za vodo, ki si jo zjutraj kupil med malico v službi.
Naše mame in babice, ki so hrano shranjevale v steklene in keramične posode, so imele še kako prav. Četudi so to počele nezavedno, so za zdravje članov svoje družine naredile več, kot to danes uspeva nam.
Ščitnica je najbolj izpostavljena
Če že uporabljaš plastiko, uporabljaj trde vrste plastik (ki so bolj odporne na kemijske spremembe in reakcije), a tudi pri teh moraš paziti, da jih ne izpostavljaš virom toplote, kar pomeni, da niso primerne za hrambo vročih obrokov ali napitkov.
Porušeno hormonsko ravnovesje, ki ga je povzročila dolgotrajna uporaba mehke plastike, lahko povzroči nastanek številnih bolezni, kot so razne alergije, astma, poškodbe jeter, sladkorna bolezen in vrste bolezni imunskega sistema.
S posebno previdnostjo bi morali plastiko uporabljati za potrebe otrok in nosečnic. Ko se zarodek v trebuhu še razvija, je za takšne škodljive vplive še posebno dovzeten. Hiperaktivne motnje in razne vrste duševnih zaostalosti bi bile kaj lahko posledica teh zgodnih vplivov okolja. Prav zato so že pred dvema desetletjema prepovedali, da stekleničke za dojenčke izdelujejo iz nekaterih vrst plastike.
Kemijski aditivi iz plastenk, najpogosteje vplivajo na ravnotežje ščitničnih hormonov, ti pa so izjemnega pomena za pravilen razvoj možganskih funkcij in inteligence pri otrocih. Pa vendar se nekatere vrste plastike, ki vsebujejo nevarno snov BPA, v nekaterih državah sveta še naprej uporabljajo za izdelavo otroških igrač, najti pa jo je mogoče celo v nekaterih preparatih za dojenčke.
Modre rešitve naših babic
Kljub opozorilom znanosti se nevarna plastika še naprej uporablja tudi tam, kjer je nikoli ne bi pričakovali.
Poleg vrnitve steklenih posod, (kar pozdravljam z aplavzom), posegaj po živilih, ki so shranjena v tetrapakih ali podobnih kartonastih embalažah. Dobre lastnosti premore tudi embalaža, v kateri so shranjeni mlečni proizvodi, (npr. jogurt), saj tiste vrsta plastike ne vsebuje zdravju nevarnih snovi.
Ko je tvoj imunski sistem oslabljen, se organizem težko brani bolezni, ki prežijo na vsakem koraku. Sedaj bo že čas za dobro novico. Upanje še obstaja – že tri dni prehranjevanja z živili, ki niso bila shranjena v plastičnih posodah in folijah, dva in celo trikratno zmanjša nivo teh kemijskih snovi v tvojem urinu. Takšni poskusi in podatki kažejo, da zdravje še naprej ostaja v tvojih rokah in da zavest o tem, kako pravilno uporabljati dobrobiti moderne dobe, znatno in dolgoročno vpliva na tvoje zdravje in blagostanje.
Če si kljub vsemu povedanemu še naprej navdušeni nad plastičnimi pripomočki, se izogibaj vsaj plastenk in plastičnih posod, na katerih ni oznake BPA-free. In ne pozabi – teh posod ne pomivaj z močnimi detergenti, saj na tak način lahko sprožiš nastanek kemijskih reakcij, ki ti lahko še dodatno škodijo.
Največ boš zase in za svoje zdravje naredili tako, da boš enostavno namesto plastičnih začel uporabljati steklene ali keramične posode. In če si se mogoče vprašal: »Kaj pa pokrovi?«, je dejstvo, da zanje veljajo enaka pravila. Če je le mogoče, raje uporabljajte keramične krožnike ali steklene pokrove.
In kako so hrano, namesto v plastenkah in mehki plastiki, v kateri danes kupujemo razne sire in suhomesnate izdelke, hranile naše babice? Uporabljale so papir, včasih pa tudi platno.
Najpomembnejši nasvet glede uporabe plastike pa je seveda poziv k osveščanju o nevarnostih škodljivih snovi v naši neposredni bližini in branju opozoril, ki so natisnjena na embalaži, še pred samim nakupom. Če si boš lahko zapomnil vsaj nekaj kemijskih oznak strupenih elementov, aditivov in nevarnih substanc, se boš veliko boljše znašel med poplavo proizvodov v trgovinah. Naj naglica s katero opravljaš svoje dnevne nakupe ne bo razlog za to, da povsem spregledaš nevarnosti za tvoje zdravje (in zdravje okolja), pri čemer boš lahko še vedno užival v vsem, kar imaš v življenju tako rad – okusno pečeni ribi, svežem sadju in odlični pijači. Če ne gre drugače, si imena snovi, ki jih nočeš pojesti ali popiti skupaj s svojo najljubšo jedjo, po abecednem redu zapiši na listek in spravi v denarnico, če si bolj moderne dobe pa fotografiraj spodnji spisek in ga shranite v svoj pametni telefon.
Slovarček
PET – polietilen tereftalat – se uporablja za izdelavo embalaže, predvsem plastenk za različne pijače
PTFE – politetrafloroetilen – znan tudi kot teflon. Premore številne koristne lastnosti, kot so: visoko tališče, neprozornost in nelepljivost, vendar pa je tudi zelo nevaren, saj je pri ponvah in drugih posodah prevlečen s plastiko.
BPA – bisfenol A – strupena snov, ki jo vsebujejo posamezne plastike tipa 3, 6 in 7; ima estrogenske značilnosti in negativno vpliva na hormonsko ravnotežje v organizmu; v številnih državah so ga prepovedali; ameriška Administracija za hrano in zdravila 8FDA) je leta 2010 objavila javno poročilo o tem, da so plastični proizvodi, ki vsebujejo to snov, nevarni za zdravje dojenčkov in otrok.
Tipi plastike
1 PET – embalaža, ki je namenjena enkratni uporabi, saj obstaja možnost izločanja težkih kovin in kemikalij, ki vplivajo na hormone, vsebuje pa lahko tudi kancerogene snovi.
2 HDPE (PE-HD) – dobra plastika, pri kateri je verjetnost izločanja kemikalij v vodo in pijačo najmanjša.
3 PVC – pri večkratni uporabi začne izločati strupene kemikalije, ki škodijo hormonskemu ravnotežju v telesu, a še naprej ostaja ena najpogosteje uporabljanih plastik za izdelavo plastenk za pijače.
4 LDPE (PE-LD) – plastika, ki ne izloča kemikalij v vodo, vendar je ne uporabljajo za izdelavo plastenk, temveč večinoma za izdelavo plastičnih vrečk za shranjevanje hrane.
5 PP – dobra plastika, ki je običajno bele barve ali polprozorna, uporabljajo pa jo za izdelavo plastenk/posodic za mlečne proizvode.
6 PS – pri večkratni uporabi izloča kancerogeno snov stiren, najpogosteje pa se uporablja za izdelavo posodic za kavo za enkratno uporabo ali embalažo za hitro hrano.
7 OTHER (PC) – najslabša vrsta plastike za hrano, saj vsebuje in izloča kemikalijo BPA, uporabljajo pa jo za izdelavo plastenk za pijačo in posodic za hrambo hrane.